Gregorjevo

Čeprav je verjetno kot praznik zaljubljencev danes bolj znano valentinovo, pa imamo tudi Slovenci svojo različico - Gregorjevo. Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski.  Vsi, ki se radi udeležijo večerje v dvoje za pare, na dan praznika ohranjajo običaj spuščanja razsvetljenih barčic (imenovanih "gregorčki") v vodo. Z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok so v starih časih pozdravili prihod sonca in pomladi. Spuščanje gregorčkov v nekaterih delavskih in obrtniških krajih v Sloveniji so do druge svetovne vojne na predvečer gregorjevega v kovaške reke in potoke vrgli kos lesa z gorečim, v smolo namočenim "oblanjem" ali s svečo. V letošnjem letu so udeleženci večerje v reko spuščali svečke.