Škofijska Karitas Celje
Interreg SI-AT 284 INVOLVED
Potrebne so popolnoma nove oblike vključevanja v zaposlitev
Projekt INVOLVED poteka v okviru evropskega programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Avstrija (s polnim imenom Socialno vključevanje preko prostovoljstva in novih oblik zaposlovanja za osebe, ki jih ogrožata nezaposlenost in socialna izključenost / Soziale Integration arbeitsmarktferner und ausgrenzungsgefährdeter Menschen durch ehrenamtliches Engagement und neue Formen der Beschäftigung, https://www.caritas-involved.eu/) želi v družbo vključiti tudi ljudi, ki so dolgo časa brezposelni in živijo v težkih življenjskih pogojih. Čezmejno sodelovanje, v katerem je moč strnilo pet organizacij Karitas iz avstrijske Koroške, Štajerske in Slovenije, nam predstavlja, kako je to mogoče doseči.
Na novinarski konferenci, ki je potekala online in so se je udeležili predstavniki partnerjev, zainteresirani predstavniki organizacij in novinarji, so podali nekaj sklepnih misli, ugotovitev in predlogov.
Sandra je stara 30 let, zaključila je študij, vendar še ni bila "resno" zaposlena, razen nekaj ur začasne zaposlitve. Razlog za to je njena osebnostna motnja. Ko se počuti slabo in je depresivna, lahko naredi le najnujnejše. Sandra se pogosto preveč obremenjuje z okoliščinami, v katerih živi. Želi pa si, da bi bila del družbe, kar bi vključevalo tudi zaposlitev – vendar na način, ki bi ji bil prilagojen.
Znanstvena raziskava
Podobne občutke in stiske kot Sandra doživljajo mnogi dolgotrajno brezposelni. Čezmejni projekt INVOLVED je s petimi pilotnimi ukrepi in inovativnimi delavnicami v sodelovanju z deležniki iz politike, gospodarstva, kulture, nevladnih organizacij in civilne družbe raziskal, kako dolgotrajno brezposelne osebe vključiti v skupnost in nekaterim tudi pomagati pri zaposlitvi. Izvedena je bila znanstvena študija, v kateri so projektni partnerji prisluhnili potrebam ranljivih skupin, da bi ugotovili, kako je mogoče stopiti v stik z ljudmi iz obrobja družbe in jih spodbuditi k sodelovanju.
Ljudje želijo in lahko delajo
Direktor Caritas Kärnten (Karitas avstrijske Koroške), mag. Ernst Sandriesser je prepričan, da »ljudje želijo delati, in če jim je dana prava pomoč, tudi lahko delajo«.
Ugotovitve projekta INVOLVED kažejo, da so poleg obstoječih ukrepov politike trga dela na Koroškem potrebne popolnoma nove oblike in možnosti zaposlovanja po urah in občasne zaposlitve. Ukrepi, ki se že izvajajo na t.i. sekundarnem trgu dela, so seveda še vedno zelo pomembna in smiselna podlaga, ki pa jo dopolnjujejo novi koncepti dela, ki ponujajo dolgoročno zaposlitev, prilagojeno situaciji posameznika. Proces vstopanja na trg dela tako med drugim vključuje tudi prostovoljstvo kot pot osebne rasti in kot družbeno koristno delo. Uspešno delavni in tudi zaposleni Poleg socialnega vključevanja ranljivih skupin, ki so najbolj oddaljene od trga dela, in ljudi, ki jim zaradi revščine grozi izključenost, želi INVOLVED preko prostovoljstva pomagati in ponuditi tudi nove oblike zaposlovanja.
Prvič na projektu sodeluje pet organizacij Karitas: Škofijska Karitas Celje, Caritas Kärnten, Nadškofijska karitas Maribor, Slovenska karitas in Caritas Steiermark. Projekt je sofinanciran iz evropskega sklada za regionalni razvoj Interreg, katerega cilj je spodbujati evropsko sodelovanje med regijami. Vsak projetni partner uspešno vključuje posameznike iz ciljnih skupin.
Petra Prattes, namestnica direktorja Caritas Graz-Seckau (Karitas avstrijske Štajerske), pripoveduje zgodbo o uspehu:
»Andreja, ki trpi za duševno boleznijo, je bila ena izmed udeleženk v našem projektu. Zaradi svoje pozitivne izkušnje, da lahko nekaj naredi in da jo potrebujemo, se je po 28-ih letih vrnila na delo in ponovno sodeluje v družbenem življenju."
Zadovoljen je tudi generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič: »Dosegli smo zastavljeni cilj in pomagali dvajsetim ranljivim osebam smiselno oblikovati in preživeti dan, razvijati nove sposobnosti in preko prostovoljstva zgraditi socialno povezanost."
Tudi generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor, Božidar Bračun je zadovoljen, da so ljudje, ki doslej niso bili vključeni v gospodarsko in družbeno življenje, sedaj z inovativnimi oblikami zaposlovanja našli pot nazaj v družbeno sodelovanje: „Menimo, da je projekt INVOLVED izpolnil pričakovanja o senzibilizaciji tako širše javnosti kot pristojnih institucij za izjemno težaven položaj dolgotrajno brezposelnih."
Prihodnje možnosti za devetdeset ljudi
V okviru projekta so bili razviti in izvedeni pilotni projekti po posameznih regijah za osebe, ki jim grozi brezdomstvo, osebe z duševnimi boleznimi in zasvojenostmi ter za ženske, ki trpijo zaradi nasilja. Devetdeset žensk in moških je ponovno dobilo perspektivo. Tako kot Sandra, ki je našla smiseln poklic v projektu Caritas Koroške: »Zame je projekt 'lend.raum' prostor, kjer si lahko to, kar si, in se ti ni treba pretvarjati. Za udobno počutje poskrbita tudi svetovalki Petra in Kathrin. Pomaga tudi to, da tam lahko govorim o svojih problemih in težavah. Tudi če mi je bilo sprva grozljivo spoznati nove, neznane ljudi, je lend.raum razlog, da zjutraj vstanem in se lotim pametnega dela."
Izjava za prenos v .doc obliki: https://www.karitas.si/wp-content/uploads/2021/12/SZJ-Projekt-Involved-Izhodisca-za-medije-13.12.2021.docx
Dodatna gradiva govorcev: https://www.karitas.si/potrebne-so-popolnoma-nove-oblike-vkljucevanja-v-zaposlitev-sporocilo-za-javnost-sklepne-novinarske-konference-projekta-involved-program-interreg-13-12-2021/
Slikovno gradivo iz delavnic pilotnih projektov in fotografija iz današnjega dogodka: https://drive.google.com/drive/folders/1jOdwN0XOWT8JW6ttsAALNTwRMblFUue3?usp=sharing
21. april 2021
Pilotni projekt Vključeni in Okrepljeni
V mesecu februarju smo na ŠK Celje začeli z izvajanjem pilotnega projekta v okviru mednarodnega projekta Interreg, Involved. Pilotni projekt »Vključeni in okrepljeni« je namenjen vključevanju posebno ranljivih, ki zaradi svojih ranljivosti ne zmorejo premikov, imajo nižjo motivacijo in imajo večvrstne težave, ki jih ovirajo, da bi napredovali na osebnem področju in s tem povezano tudi na zaposlitvenem področju.
23. junij 2021
KUHARSKA DELAVNICA: NAUČIMO SE KUHATI
V okviru socialnega vključevanja in projekta Interreg – Vključeni in okrepljeni, smo organizirali sklop štirih kuharskih delavnic »Naučimo se kuhati«.
Delavnice so potekale štiri srede po štiri ure z dvema udeležencema. Ciljna skupina vključenih je bila od 30 do 55 let, ki imajo željo po učenju, so izrazili predhodno željo, da bi se bolje znašli pri kuhi in da bi si sploh upali lotiti priprave obroka doma.
Želeli smo, da se uporabniki začetniki naučijo skuhati nekaj enostavnega in s tem pridobijo osnovno znanje kuhanja. Namen delavnice je približati preprosto jed, ki jo lahko udeleženci osvojijo z enostavnimi koraki in navodili. Zato je bil program zasnovan tako, da si je vsak udeleženec obrok skuhal sam s pomočjo naših korakov.
Spodbuditi in krepiti želimo enostavno pripravo obroka, okusov in serviranja, motivacijo za kuhanje, samostojnost, samozavest, občutek zadovoljstva ter navsezadnje samo druženje.
21. april 2021
Pilotni projekt Vključeni in Okrepljeni
V mesecu februarju smo na ŠK Celje začeli z izvajanjem pilotnega projekta v okviru mednarodnega projekta Interreg, Involved. Pilotni projekt »Vključeni in okrepljeni« je namenjen vključevanju posebno ranljivih, ki zaradi svojih ranljivosti ne zmorejo premikov, imajo nižjo motivacijo in imajo večvrstne težave, ki jih ovirajo, da bi napredovali na osebnem področju in s tem povezano tudi na zaposlitvenem področju.
V okviru naših dejavnosti že izvajamo program Socialnega vključevanja ranljivih oseb v prostovoljstvo – prostovoljski programi, ki smo jih nadgradili z aktivnim osebnim spremljanjem posameznika. S tem želimo posameznikom pomagati na poti do izboljšanja možnosti za zaposlitev in višjo konkurenčnost na trgu dela, kakor tudi na osebnih področjih, ki jih posamezniki želijo okrepiti, predvsem na področjih:
-
opolnomočenja posameznika v njegovi socialni mreži,
-
dvig socialnih kompetenc,
-
dvig komunikacijskih kompetenc,
-
dvig kompetenc na področju digitalne komunikacije,
-
opolnomočenje posameznika za samopomoč,
-
opolnomočenje posameznika na področju delovnih kompetenc in s tem na področju zaposlovanja,
-
večja konkurenčnost posameznika na trgu dela,
-
ustvarjanje priložnosti prostora za osebno rast skozi skupinsko delo in skupinsko dinamiko,
Dejavnosti socialnega vključevanja, ki so na razpolago našim uporabnikom in se izvajajo v manjših skupinah:
-
osebna odgovornost in skrb do organizacije,
-
delavnice za razvijanje kompetenc, znanj in ustvarjalnosti,
-
pomoč na župnijskih Karitas,
-
pomoč v humanitarnem skladišču
-
pomoč pri pripravi obrokov za udeležence programov socialnega vključevanja,
-
urejanje okolice,
-
urejanje in čiščenje prostorov za programe socialnega vključevanja
-
pomoč organizaciji pri opravljanju dejavnosti
Individualni načrt, ki se oblikuje tekom srečevanj in izhaja iz potreb in ciljev posameznika, odpira veliko možnosti spremljanja na osebnem področju.
Opis primera - moški, okoli 55 let
Samski moški, pred leti je zaradi družinske krize in zdravstvenih težav izgubil službo. Socialna mreža se mu je zelo skrčila, nima več nekih »vez« za zagotovitev nove službe. Obupal je nad situacijo, ki se je dodatno poglobila še s korona situacijo, zaradi omejitve gibanja in srečevanja. Kljub delni invalidnosti, ne opravi zdravniškega pregleda, hkrati se na razgovorih srečuje z dejstvi, da rajši zaposlijo mlajšega, zdravega človeka. Ob vseh navedenih stiskah se sedaj poglabljajo duševne težave, depresivnost, osamljenost in ponovno se je začel tolažiti z alkoholom. Z rednimi individualnimi srečanji blaži osamljenost, se trudi, da ne pije alkohola in hkrati je začel urejati tudi osebno življenje. Hkrati se vključuje tudi v prostovoljske dejavnosti, kar mu daje potrditev, da je še vedno dobrodošel, sposoben opraviti neko koristno delo in se družiti.
S pilotnim projektom Vključeni in okrepljeni bomo nadaljevali do konca leta, naša želja je, da pilotni projekt tudi dejansko zaživi v vsej svoji polnosti in razsežnosti in okrepi in vključuje osebe, ki so na obrobju, nezaposlene, brezdomne, ženske žrtve nasilja ali imajo težavo z zasvojenostmi.
27. januar 2021
Pilotni projekt: Vključeni in okrepljeni
Z veseljem vas obveščamo, da bomo s februarjem 2021 pričeli z dodatno ponudbo za prostovoljce v programu Socialno vključevanje ranljivih oseb v prostovoljstvo, kar nam omogoča projekt Involved (SI-AT 284 Interreg). Vse, ki želite preko osebnega spremljanja okrepiti kakšno področje v življenju in/ali na področju zaposlovanja ter se še bolj tesno vključiti v prostovoljske dejavnosti, vabimo, da nas kontaktirate in se vključite.
Vabilo na inovacijsko delavnico Involved II
Spoštovani.
Vabimo vas na inovacijsko delavnico za prostovoljce in strokovnjake, ki se srečujejo z dolgotrajno brezposelnimi. Gre za e-delavnico, ki jo bomo s strokovnjaki iz Slovenije in z gostom iz Avstrije predebatirali ob konkretnih primerih. Delavnica bo oblikovana po metodi naklonjenega raziskovanjem (metoda Appreciative Inquiry).
KDAJ: četrtek, 8. 10. 2020, ob 9.30; 150 minut z 10-minutnim odmorom
KJE: preko povezave Zoom in v prostorih Škofijske Karitas Celje (Vrbje 82, Žalec - če bo izvedba mogoča)
Delavnico organiziramo slovenski partnerji projekta INVOLVED, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (program Interreg).
Posebno pozornost namenjamo dolgotrajno brezposelnim osebam s težavami v duševnem zdravju, zasvojenim, brezdomnim in ženskam, ki so žrtve nasilja.
Prilagamo vabilo.
Za več informacij smo vam na voljo na telefonu 040 464 340 in e pošti andreja.verovsek@karitas.si.
Prijave na dogodek zbiramo do 5. 10. 2020. Prijavnica je objavljena na spletni strani: https://www.karitas.si/vabilo-na-inovacijsko-delavnico-o-dolgotrajni-brezposelnosti.
Veseli bomo, če se nam boste pridružili, in hvaležni, če boste vabilo posredovali še komu, ki se srečuje z dolgotrajno brezposelnimi, še posebej z osebami iz zgoraj omenjenih ranljivih skupin.
Vključujmo tudi izključene – utrinki s spletne delavnice
V četrtek, 18. 6. 2020, smo organizirali spletno delavnico z naslovom Vključujmo tudi izključene v okviru projekta INVOLVED, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj in se izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg. Udeležili so se je strokovnjaki različnih organizacij (nevladnih, javnih), ki se ukvarjajo z dolgotrajno brezposelnimi osebami z večvrstnimi težavami.
Vabimo vas k prebiranju vtisov z delavnice.
Vključujmo tudi izključene – utrinki s spletne delavnice
Ne glede na družbeno in gospodarsko rast se bomo vedno srečevali z ljudmi, ki ne bodo izpolnili pogojev trga dela in dosegli standardov, ki jih določa. Okoli 30.000 ljudi v Sloveniji je trajno odvisnih od pomoči Karitas, tudi takrat, ko gre gospodarstvu dobro in je veliko možnosti za delo.
V četrtek, 18. 6. 2020, so sodelavci in partnerji Slovenske karitas, Škofijske Karitas Celje in Nadškofijske karitas Maribor predstavili mednarodni projekt INVOLVED. Na spletni delavnici so strokovni delavci in poznavalci skupin dolgotrajno brezposelnih delili svoje izkušnje. Med vsemi ranljivimi skupinami so posebno pozornost namenili osebam s težavami v duševnem zdravju, zasvojenim, brezdomnim in ženskam, ki so žrtve nasilja.
Predstavili so rezultate študije, ki so jo izvedli med oktobrom 2019 in majem 2020 ter je raziskovala razmere dolgotrajne brezposelnosti v projektnih regijah v Sloveniji in Avstriji, povzeli spremenjene okoliščine za dolgotrajno brezposelne osebe po koncu izrednih razmer zaradi epidemije Covid-19 in kot primer dobre prakse predstavili primer iz Slovenije in prakso zaposlovanja na sekundarnem trgu v Avstriji.
Udeleženci, med katerimi so bili predstavniki organizacij in posamezniki, ki aktivno delujejo na področju nevladnih organizacij, javnih inštitucij in zasebnih zavodov, so v drugem delu delavnice v manjših skupinah izmenjali informacije, znanja in težave, na katere naletijo pri delu z ranljivimi skupinami dolgotrajno brezposelnih.
Izkazalo se je, da težave niso povezane samo z nezmožnostjo pridobitve zaposlitve ali ohranitve dela, ampak gre za mnogo bolj kompleksne, dolgotrajne in težko rešljive težave, pri katerih se materialna ogroženost prepleta s socialnimi in psihološkimi stiskami ter z zdravstvenimi problemi.
Udeleženci so si bili enotni, da vsi dolgotrajno brezposelni niso sposobni za zaposlitev, so pa sposobni, da se preko dela, lahko tudi prostovoljskega, vključijo v družbo, če jim damo priložnost. Veliko možnosti za razvoj tega področja je tako v povezovanju že obstoječih organizacij, programov, kakor tudi v sistemskih spremembah, ki jih bodo podrobneje obravnavali na jesenski inovacijski delavnici.
Rezultati analize intervjujev z dolgotrajno brezposelnimi
V okviru projekta je bila izvedena medregionalna študija, ki je pokazala šibkost socialnih mrež dolgotrajno brezposelnih. V prvem delu študije so v Sloveniji intervjuvali 32 oseb iz 4 ranljivih skupin, ki so večinoma vključeni v programe pomoči organizatorjev.
V intervjujih so jih vprašali:
-
kakšne so njihove življenjske okoliščine (kako so zadovoljni z življenjem, kje bivajo, kako se vključujejo v družbo, kako poteka njihov običajen dan, ali se soočajo s kakšnimi predsodki ipd.);
-
kakšen je (bil) njihov zaposlitveni status;
-
kakšne ovire in težave imajo pri iskanju zaposlitve, o delovnih pogojih;
-
kakšno vrsto pomoči bi sami potrebovali za lažje vključevanje na trg dela.
Rezultati intervjujev so pokazali, da je večina intervjuvancev sorazmerno zadovoljna s svojim življenjem in se trudijo ostati optimistični in veseli. Pravijo, da gre njihovo življenje na bolje, nekaj intervjuvancev pa je s svojim življenjem precej nezadovoljnih, soočajo se s stanovanjskim problemom, pomanjkanjem denarja in imajo zdravstvene težave.
Skupna značilnost večine intervjuvancev je šibka socialna mreža, kar se je izkazalo kot močan rizičen dejavnik pri ogroženosti za dolgotrajno brezposelnost. Najšibkejšo socialno mrežo imajo brezdomci, pa tudi osebe z izkušnjo nasilja.
Večina ima končano srednješolsko izobrazbo oz. poklicne šole (kovinar, tiskar, pek, strojnik, pleskar), nekaj oseb je brez formalne izobrazbe, nekaj jih ima univerzitetno izobrazbo.
O delovni aktivnosti v preteklosti poročajo predvsem osebe z izkušnjo zasvojenosti, saj je večina med njimi imela zaposlitev. Največ izkušenj so imeli z neformalnimi oblikami dela, kot so npr. zbiranje odpadnega materiala, pomoč drugim, pomoč na kmetiji, inštrukcije, striženje ipd.
Njihove izkušnje na trgu dela so večinoma slabe. Med njimi omenjajo predvsem slabe delovne pogoje: prenizke plače, različne oblike izkoriščanja (delo preko delovnega časa, neustrezne razmere za delo ipd.).
Podrobnejše rezultate si lahko pogledate v ppt. predstavitvi (v prilogi) ali v video predstavitvi z novinarske konference
(link: https://youtu.be/Ki2smMR3XZ4?t=1085, od 18:05 minute dalje).
Kaj so najpogostejše ovire pri zaposlovanju?
Med ovirami pri zaposlovanju intervjuvanci izpostavljajo slabo ponudbo del za osebe brez delovnih izkušenj, težave pri zaposlovanju invalidov, starejših, oseb z zdravstvenimi težavami – predvsem z vidika pomanjkanja prilagojenih delovnih mest (ni posluha med delodajalci), ženske pa večinoma izpostavljajo probleme usklajevanja družine in službe (npr. neustrezen delovni čas, varstvo otrok).
Kot eno izmed ovir pri zaposlovanju navajajo tudi po njihovem mnenju previsoko denarno socialno pomoč, zaradi katere se zmanjšuje motivacija ljudi za delo.
Podobno menijo tudi strokovnjaki, katerih mnenja so zajeta v spletni anketi, ki je potekala v drugem delu študije. K sodelovanju so povabili približno 200 strokovnjakov, ki se ukvarjajo z navedenimi ranljivimi skupinami. Na anketo jih je odgovorilo 67 (ZRSZ, CSD, drugi javni zavodi, nevladne organizacije, dobrodelne organizacije, cerkvene organizacije, zasebna podjetja in zavodi, ljudske univerze).
Tudi oni med sistemskimi vrzelmi pri vključevanju ranljivih skupin na trg dela izpostavljajo nesorazmerje med višino denarne socialne pomoči in minimalne plače, poleg tega pa izpostavljajo še manko spodbud za vključevanje ranljivih skupin na trg dela, potrebo po krepitvi že obstoječih spodbud za vključevanje ranljivih skupin na trg dela (učne delavnice, spodbude za zaposlovanje oseb iz učnih delavnic, ukrep usposabljanja na delovnem mestu, socialno aktivacijo). Javna dela so dobra oblika, vendar ima premalo ljudi možnosti vključitve ali ponovne vključitve.
Izpostavili so tudi pomanjkanje ali nepripravljenost delodajalcev, ki bi sprejeli osebe z omejenimi zmožnostmi, in predvsem odsotnost individualnega pristopa pri obravnavi iskalcev zaposlitve.
Težave pri zaposlovanju, ki jih omenjajo strokovnjaki, v veliki meri sovpadajo s tistimi, o katerih poročajo tudi osebe same: šibka socialna mreža, težave z zdravjem, pomanjkanje denarja, strah pred lastno prihodnostjo, zadolženost, osamljenost, neustrezne veščine za vstop na trg dela, nestrukturiran vsakdanjik, neustrezna ponudba delovnih mest.
Kje se skrivajo rešitve za pomoč dolgotrajno brezposelnim?
Med potrebnimi vrstami pomoči strokovnjaki navajajo: motiviranje in vodenje, psihosocialna podpora, reševanje stanovanjske problematike, individualna pomoč, pomoč v obliki prevozov, uvajanje v konkretno delo, krepitev samozavesti, učenje kompetenc, zaposlitveni treningi ipd.
Strokovnjaki iz mreže Karitas vidijo rešitev predvsem v socialnem vključevanju, saj zaznavajo, da je to primarna potreba ciljnih skupin. V Celju izvajajo program Socialno vključevanje ranljivih oseb v prostovoljstvo. Trenutno so v iskanju rešitve, kam usmeriti ljudi, ki zaključijo ta program, niso pa še zreli/konkurenčni za vključitev na klasičen trg dela.
Pri tem kot možne rešitve strokovnjaki navajajo prilagojene oblike dela, kot so krajši delovni čas, postopno uvajanje daljšega, delo enkrat na teden in po avstrijskem modelu tudi osebno spremljanje oseb (case management).
Poleg same zaposlitve so pri zaposlovanju posebej pomembne še novo pridobljena samozavest, družbeno priznanje in občutek, da prispevaš v skupnosti.
Organizatorji delavnice se strinjajo, da je pri odnosu delodajalec – iskalec zaposlitve pomembno, da delodajalec, oziroma odgovorni za zaposlitev, ne pristopa v zaposlitveni razgovor s predsodki do kandidata in da ni vnaprej »odločen« katerega bo izbral (je prestar, je invalid, itd.). Prav je, da pusti kandidatu za delo, da »spregovori« in da ga sliši – lahko bi rekli, da ga začuti. Mnenje organizatorjev je, da le tako lahko pride do odločitve, ki ne temelji na predsodkih, temveč na dejstvu, da delodajalec vidi v dolgotrajno brezposelni osebi željo in odločitev po spremembi ter pripravljenost za razvijanje svojih talentov na drugih področjih.
Pomembna je odločitev za opravljanje dela, ki me bo kot delavca veselilo in ne le odločitev za določeno delo zgolj zaradi ekonomskega preživetja in odločitev za spremembe. Le ob takšnem odnosu do dela lahko oseba naredi tudi preskok in vidi dlje kot le do meje svojega trenutnega pogleda »kaj želi delati«, npr. zaradi pridobljene izobrazbe.
Podrobnejšo predstavitev, kaj so ugotovili udeleženci delavnice, si lahko pogledate v video zapisu dela delavnice, kjer so poročali o delu skupin (link https://youtu.be/bZDrhreWfzk).
Kaj si obetajo od projekta INVOLVED?
Projekt INVOLVED ima za cilj vzpostaviti mrežo organizacij Caritas na območju Alpe-Adria, razvijati inovativne pristope socialnega vključevanja preko zaposlitvenih ukrepov za osebe, ki jih ogrožata oddaljenost od trga dela in družbe in izvesti konkretne ukrepe zaposlovanja v smislu spremljanega prostovoljskega angažmaja.
Z novimi oblikami zaposlitve želijo ciljnim skupinam omogočiti sodelovanje v skupnosti, vsakodnevnem družbenem življenju, pomagati pri pridobivanju veščin in krepitvi njihove lastne vrednosti.
Nove pristope lahko razvijajo tudi na podlagi čezmejne izmenjave izkušenj, med Slovenijo in Avstrijo. Izmenjava med organizacijami Karitas omogoča prenos strokovnega znanja in izkušenj. Na podlagi izmenjave izkušenj med zaposlenimi različnih organizacij so strokovnjaki dobili nov vpogled v področje različnih načinov in uspešnih praks iz obeh držav.
Slovenske organizacije so se za izkušnjami ozrle na avstrijsko stran, kjer imajo že dolgoletne izkušnje pri izvajanju zaposlitvenih projektov, vključno z ustvarjanjem delovnih mest na sekundarnem (drugem) trgu dela. V nasprotju s klasičnim, primarnim trgom dela, tako imenovani sekundarni trg dela v Avstriji sestavljajo delovna mesta, ki so ustvarjena s pomočjo javnih sredstev. Njegov glavni cilj je podpirati ljudi, ki se trenutno še ne morejo vključiti na redni trg dela, da bi lahko vanj ponovno vstopili. Sekundarni trg dela je zato pomemben del aktivne politike trga dela v Avstriji.
Vabljeni, da si ogledate video predstavitev sekundarnega trga dela (link https://youtu.be/qqpdQIdSX8U).
Kot primer dobre prakse so predstavili program SPAR-Markt, ki ga izvajajo v Avstriji. Ta projekt združuje dva pristopa: spremljanje dolgotrajno brezposelnih (pretežno žensk in oseb nad 50 let) s ciljem, da bi se v 8 mesecih šolanja usposobili za poklic prodajalca, se specializirali na določenih delovnih mestih v trgovini ter se po času šolanja polno zaposlili v mreži SPAR oz. kje drugje na področju storitve trgovine. Najpomembneje pri navedenem programu je spremljanje vključenih in redno zaposlenih (ključnih kadrov), ki vključuje redne tedenske sestanke s socialnim pedagogom – 12 ur/mesec.
Uspešnost programa: cilj je, da v 8 mesecih najdejo zaposlitev na t.i. prvem trgu. Rezultati: 40% vključenih dobi 92 dni po zaključku službo in jo obdrži (v mreži SPAR se jih zaposli kar 80%).
Sodelujoči v programu INVOLVED se strinjajo, da je v Sloveniji vredno razmisliti o razvoju bolj sistematične in dolgotrajnejše oblike pomoči brezposelnim: spremljanje vključenih in ključnih kadrov (npr. socialni pedagog), prilagoditev procesov in sistema dela ter graditev odgovornosti in zaupanja.
Za več informacij smo vam na voljo:
-
Danilo Jesenik Jelenc, T: 051 278 484 in E: danilo.jesenik@karitas.si
-
Saraja Špec, T: 051 278 481 in E: saraja.spec@karitasce.si
-
Darko Bračun, T: 051 370 699 in E: darko.bracun@karitasmb.si
Več informacij o projektu in raziskavi na: https://www.karitas.si/involved in https://caritas-involved.eu/sk. Posnetek novinarske konference na https://youtu.be/bZDrhreWfzk.
To poročilo so pripravili organizatorji projekta in izvajalci delavnice Vključujmo izključene v okviru projekta INVOLVED, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj in se izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg:
Peter Tomažič - generalni tajnik, Danilo Jesenik Jelenc in Andreja Verovšek (vsi Slovenska karitas),
Saraja Špec in Helena Golob (Škofijska Karitas Celje),
Darko Bračun in Tjaša De Corti (Nadškofijska karitas Maribor),
Zlatko Gričnik, direktor Doma za starejše v Lenartu,
mag. Bernhard Sundl (Caritas Steiermark, Graz),
mag. Christina Staubmann (vodja projekta, Caritas Kärnten),
dr. Polona Dremelj, raziskovalka, strokovna sodelavka Inštituta RS za socialno varstvo in
moderator delavnice Matej Cepin (Socialna akademija).
Vabimo vas na delavnico Vključujmo tudi izključene, ki jo bomo izvedli v oblike e-seminarja. Delavnica je namenjena deležnikom, ki delamo z brezposelnimi osebami, ki se srečujejo še z vrsto pridruženih težav.
Delavnica je del aktivnosti mednarodnega projekta socialnega vključevanja INVOLVED, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj in se izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg ter povezuje tri slovenske in dve avstrijski Karitas.
Na delavnico, ki bo v četrtek, 18. 6. 2020, od 10.00 do 12.00 preko aplikacije ZOOM, se lahko prijavite tukaj: https://www.karitas.si/delavnica-vkljucujemo-tudi-izkljucene
Več o sami vsebini delavnice najdete v priloženem vabilu. Iskreno vabljeni in hvala za sodelovanje.
V sredo 10. junija 2020 smo s sodelavci pri mednarodnem projektu Interreg pripravili tiskovno video konferenco. Več si lahko preberete v nadaljevanju. Več tudi na tej povezavi: https://www.karitas.si/involved.
Na novinarski (video)konferenci smo predstavili mednarodni projekt INVOLVED. Projekt preko prostovoljskega udejstvovanja in inovativnih oblik zaposlitve pomaga težje zaposljivim pri vključevanju v družbo.
V Sloveniji imamo v letu 2020 na Zavodu za zaposlovanje 46.655 novo prijavljenih in 31.532 odjavljenih, od tega jih je zaposlitev našlo 23.970. To pomeni 8,0-odstotno brezposelnost (zadnji uradni podatek za marec 2020). Več kot polovico brezposelnih predstavljajo dolgotrajno brezposelni. Med njimi so tudi takšni, ki po več letih ne dobijo niti sezonskega ali priložnostnega dela za primerno plačilo, da bi se lahko preživljali. Vzroke za to in možne rešitve, zlasti v smislu inovativnih pristopov socialnega vključevanja, raziskujejo tri slovenske in dve avstrijski organizaciji mreže Karitas v mednarodnem projektu INVOLVED, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj in se izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg.
Na novinarski konferenci, ki je potekala 10. 6. 2020, so organizatorji predstavili svoje aktivnosti in opozorili na težaven položaj socialno izključenih, ki že dolgo iščejo (primerno) zaposlitev.
50-letni moški: »Za delo sem prestar, vsi so me že odpisali.«
Saraja Špec iz Škofijske Karitas Celje je predstavila primere oseb, ki težko dobijo delo. Med njimi je moški v starosti nad 50 let, ki je pred leti zaradi zdravstvenih težav izgubil službo, je samski, ima zelo šibko socialno mrežo, saj je s prenehanjem zaposlitve izgubil velik socialni krog. Nima več »socialnih povezav« za zagotovitev nove službe. Nad možnostmi nove zaposlitve je že precej obupan, saj kljub zaposlitvenim ukrepom, če je že vabljen na razgovor za službo, največkrat sliši odgovor delodajalca, da se bodo raje odločili za mlajšega, ali na zdravniškem pregledu dobi izvid, da je za delo nesposoben, kljub temu da nima statusa invalida. Kot posledica ponavljajočih zavrnitev so se pri njem postopoma pojavile težave v duševnem zdravju in anksioznost, ki jih je umirjal z alkoholom. Vse se je stopnjevalo do mere, ko so se pojavile še druge zdravstvene težave.
»Kako lahko opogumim tega gospoda, ki bi teoretično še lahko bil 10 do 15 let na trgu dela, a se mu je že usidrala miselnost, da je za delo prestar in so ga drugi že odpisali. Ali kako naj pomagam mami samohranilki s predšolskim otrokom, ki ne dobi dela samo v dopoldanskem času, ko je otrok v vrtcu,« se nemočno, tako kot drugi strokovni delavci iz dobrodelnih organizacij, sprašuje Saraja Špec.
Vse pogosteje se pojavljajo potrebe po nematerialnih oblikah pomoči
»Ne glede na družbeno in gospodarsko rast, se bomo vedno srečevali z ljudmi, ki ne bodo zadovoljili pogojev trga dela in standardov, ki jih določa. Okoli 30.000 ljudi v Sloveniji je trajno odvisnih od pomoči Karitas, tudi ko gre gospodarstvu najbolje in je veliko možnosti za delo. Njihove težave so kompleksne, dolgotrajne in težko rešljive… Niso sicer sposobni za zaposlitev, so pa sposobni, da se vključijo v družbo, če jim damo priložnost«, predstavi okoliščine delovanja Slovenske karitas njen generalni tajnik Peter Tomažič.
»V zadnjih letih se vse pogosteje usmerjamo v nematerialne oblike pomoči, saj smo opazili porast osebnih stisk, med njimi tudi socialne izključenosti. Aktualen ‘Program Socialnega vključevanja ranljivih oseb’ v prostovoljstvo je za marsikoga na Celjskem pomembna prelomnica. Preko njega skozi druženje ponovno pridobi dostojanstvo. Pridobi nove socialne stike, občutek koristnosti ob delu, občutek sprejetosti in zmanjšanje občutka osamljenosti,« dodaja Saraja Špec.
S podobnimi primeri se srečujejo tudi v Nadškofijski karitas Maribor, kjer iščejo priložnosti za dolgotrajno brezposelne s prostovoljskim vključevanjem. Z rednim spremljanjem in opolnomočenjem socialno izključenih predstavnikov ranljivih skupin jim pomagajo pri postopni vključitvi oz. pri vstopu na trg dela.
Darko Bračun, generalni tajnik, pove: »Nujno potrebno je razlikovati med pojmoma delo in zaposlitev. Delo je vrednota. Kadar zaposlitev ni možna, iščemo druge primerne oblike dela, tudi prostovoljskega. Naše izkušnje kažejo, da posameznik preko prostovoljstva postopoma dobi občutek pripadnosti, spozna nove ljudi, dobi veselje do opravljanja določene vrste dela, vzpostavi delovne navade, ponovno začuti, da je pomemben za okolico s svojim delovnim vložkom ter na ta način tudi osebnostno raste.«
Projekt Involved
Danilo Jesenik Jelenc, projektni sodelavec iz Slovenske karitas, pojasni: »Projekt smo poimenovali INVOLVED, kar pomeni ‘vključeni’. Naše aktivnosti so usmerjene v vključevanje najbolj ranljivih skupin. Zato posebno pozornost namenjamo dolgotrajno brezposelnim s težavami v duševnem zdravju, zasvojenim, brezdomnim in ženskam, ki so žrtve nasilja.«
Projekt INVOLVED preko prostovoljskega udejstvovanja in inovativnih oblik zaposlitve pomaga težje zaposljivim pri vključevanju v družbo. V Sloveniji so ga Slovenska karitas, Nadškofijska karitas Maribor in Škofijska Karitas Celje pričeli izvajati v jeseni 2018 na povabilo Caritas Kärnten iz Avstrije (vodilni partner). Peti partner je Caritas Steiermark.
Mag. Christina Staubmann, vodja projekta, ki deluje v Celovcu pri Caritas Kärnten, je povedala: »Ljudje potrebujejo delo in želijo delati. Ne gre samo za materialno varnost, ampak za potrebo in občutek, da nekaj prispevajo in dan preživijo “smiselno”. Zato organizacije Karitas v Avstriji nenehno raziskujemo inovativne oblike zaposlitev. Pri ustvarjanju delovnih mest imamo dobre izkušnje s t.i. drugim (sekundarnim) trgom dela. Za razliko od klasičnega (prvega) trga dela, ta trg sestavljajo delovna mesta, ki so ustvarjena s pomočjo javnih sredstev. Njihov glavni cilj je podpirati prikrajšane in jih usposobiti, da (ponovno) vstopijo na redni trg dela.«
Medregionalna študija pokazala šibkost socialnih mrež dolgotrajno brezposelnih
Vsi projektni partnerji skupaj so izvedli medregionalno študijo, ki podrobno opiše težave, s katerimi se srečujejo dolgotrajno brezposelni. V Sloveniji so z njimi opravili 32 intervjujev in izvedli spletno anketo med 99 strokovnimi sodelavci iz podobnih organizacij.
Dr. Polona Dremelj, raziskovalka, strokovna sodelavka Inštituta RS za socialno varstvo, je na kratko predstavila nekaj ključnih podatkov raziskave, ki bodo podrobneje predstavljeni na delavnici prihodnji četrtek: »Med dolgotrajno brezposelnimi so ljudje, ki nimajo socialne mreže ali pa je ta izredno šibka, se srečujejo s težavami v duševnem zdravju in trpijo za pomanjkanjem smisla in izgubo upanja. Potrebujejo več motiviranja, psihosocialne podpore, vodenja in celostne oblike pomoči.«
V iskanju rešitev
»Na spletni delavnici, ki bo 18. 6. 2020, ob 10. uri, bomo preko diskusije osvetlili problem podpore osebam, ki so težje zaposljive zaradi raznovrstnih težav. Predstavili bomo pomemben segment avstrijske politike trga dela; projektni sodelavec iz Gradca nam bo s primerom ponazoril delovanje sekundarnega trga dela. Na delavnici bomo iskali odgovore na vprašanje, kateri deležniki bi morali biti vključeni v proces oz. kdo bi moral stopiti skupaj, da bi socialno šibkim omogočili kar se da dobro in njim prilagojeno vključitev na trg dela,« je povabila Tjaša De Corti iz Nadškofijske karitas Maribor.
»Raziskovanje in upoštevanje potreb ranljivih skupin, povezovanje med strokovnjaki in sodelovanje različnih organizacij lahko poda odgovore in vodi v razvoj novih oblik ponudbe dela,« je povzel namen projekta Danilo Jesenik Jelenc. Darko Bračun je dodal: »Morda je prvi korak prostovoljsko delo, skrajšan delovni čas, sezonsko delo. Gotovo pa bi za osebe s težavami v duševnem zdravju, zasvojene, brezdomne in ženske, ki so žrtve nasilja, ki jih zaznavamo kot še posebej ranljive, bilo potrebno sistemsko razviti ciljni populaciji ustrezno obliko delovno-pravne ureditve – t.i. delovno rehabilitacijo in trg dela, kot jih poznamo za invalidne osebe.«
Organizatorji za vse zainteresirane zaposlovalce, svetovalce in humanitarne delavce pripravljajo spletno delavnico, ki bo v četrtek, 18. 6. 2020 ob 10. uri. Prijave že zbirajo na https://www.karitas.si/delavnica-vkljucujemo-tudi-izkljucene.