Interreg SI-AT 284 INVOLVED

Vključujmo tudi izključene – utrinki s spletne delavnice

 

Ne glede na družbeno in gospodarsko rast se bomo vedno srečevali z ljudmi, ki ne bodo izpolnili pogojev trga dela in dosegli standardov, ki jih določa. Okoli 30.000 ljudi v Sloveniji je trajno odvisnih od pomoči Karitas, tudi takrat, ko gre gospodarstvu dobro in je veliko možnosti za delo.

 

V četrtek, 18. 6. 2020, so sodelavci in partnerji Slovenske karitas, Škofijske Karitas Celje in Nadškofijske karitas Maribor predstavili mednarodni projekt INVOLVED. Na spletni delavnici so strokovni delavci in poznavalci skupin dolgotrajno brezposelnih delili svoje izkušnje. Med vsemi ranljivimi skupinami so posebno pozornost namenili osebam s težavami v duševnem zdravju, zasvojenim, brezdomnim in ženskam, ki so žrtve nasilja.

Predstavili so rezultate študije, ki so jo izvedli med oktobrom 2019 in majem 2020 ter je raziskovala razmere dolgotrajne brezposelnosti v projektnih regijah v Sloveniji in Avstriji, povzeli spremenjene okoliščine za dolgotrajno brezposelne osebe po koncu izrednih razmer zaradi epidemije Covid-19 in kot primer dobre prakse predstavili primer iz Slovenije in prakso zaposlovanja na sekundarnem trgu v Avstriji.

Udeleženci, med katerimi so bili predstavniki organizacij in posamezniki, ki aktivno delujejo na področju nevladnih organizacij, javnih inštitucij in zasebnih zavodov, so v drugem delu delavnice v manjših skupinah izmenjali informacije, znanja in težave, na katere naletijo pri delu z ranljivimi skupinami dolgotrajno brezposelnih.

Izkazalo se je, da težave niso povezane samo z nezmožnostjo pridobitve zaposlitve ali ohranitve dela, ampak gre za mnogo bolj kompleksne, dolgotrajne in težko rešljive težave, pri katerih se materialna ogroženost prepleta s socialnimi in psihološkimi stiskami ter z zdravstvenimi problemi.

Udeleženci so si bili enotni, da vsi dolgotrajno brezposelni niso sposobni za zaposlitev, so pa sposobni, da se preko dela, lahko tudi prostovoljskega, vključijo v družbo, če jim damo priložnost. Veliko možnosti za razvoj tega področja je tako v povezovanju že obstoječih organizacij, programov, kakor tudi v sistemskih spremembah, ki jih bodo podrobneje obravnavali na jesenski inovacijski delavnici.


Rezultati analize intervjujev z dolgotrajno brezposelnimi

 

V okviru projekta je bila izvedena medregionalna študija, ki je pokazala šibkost socialnih mrež dolgotrajno brezposelnih. V prvem delu študije so v Sloveniji intervjuvali 32 oseb iz 4 ranljivih skupin, ki so večinoma vključeni v programe pomoči organizatorjev.

 

V intervjujih so jih vprašali:

  • kakšne so njihove življenjske okoliščine (kako so zadovoljni z življenjem, kje bivajo, kako se vključujejo v družbo, kako poteka njihov običajen dan, ali se soočajo s kakšnimi predsodki ipd.);

  • kakšen je (bil) njihov zaposlitveni status;

  • kakšne ovire in težave imajo pri iskanju zaposlitve, o delovnih pogojih;

  • kakšno vrsto pomoči bi sami potrebovali za lažje vključevanje na trg dela.

 

Rezultati intervjujev so pokazali, da je večina intervjuvancev sorazmerno zadovoljna s svojim življenjem in se trudijo ostati optimistični in veseli. Pravijo, da gre njihovo življenje na bolje, nekaj intervjuvancev pa je s svojim življenjem precej nezadovoljnih, soočajo se s stanovanjskim problemom, pomanjkanjem denarja in imajo zdravstvene težave.

 

Skupna značilnost večine intervjuvancev je šibka socialna mreža, kar se je izkazalo kot močan rizičen dejavnik pri ogroženosti za dolgotrajno brezposelnost. Najšibkejšo socialno mrežo imajo brezdomci, pa tudi osebe z izkušnjo nasilja.

 

Večina ima končano srednješolsko izobrazbo oz. poklicne šole (kovinar, tiskar, pek, strojnik, pleskar), nekaj oseb je brez formalne izobrazbe, nekaj jih ima univerzitetno izobrazbo.

 

O delovni aktivnosti v preteklosti poročajo predvsem osebe z  izkušnjo zasvojenosti, saj je večina med njimi imela zaposlitev. Največ izkušenj so imeli z neformalnimi oblikami dela, kot so npr. zbiranje odpadnega materiala, pomoč drugim, pomoč na kmetiji, inštrukcije, striženje ipd. 

Njihove izkušnje na trgu dela so večinoma slabe. Med njimi omenjajo predvsem slabe delovne pogoje: prenizke plače, različne oblike izkoriščanja (delo preko delovnega časa, neustrezne razmere za delo ipd.).

 

Podrobnejše rezultate si lahko pogledate v ppt. predstavitvi (v prilogi) ali v video predstavitvi z novinarske konference

(link: https://youtu.be/Ki2smMR3XZ4?t=1085, od 18:05 minute dalje).

 

Kaj so najpogostejše ovire pri zaposlovanju?

Med ovirami pri zaposlovanju intervjuvanci izpostavljajo slabo ponudbo del za osebe brez delovnih izkušenj, težave pri zaposlovanju invalidov, starejših, oseb z zdravstvenimi težavami – predvsem z vidika pomanjkanja prilagojenih delovnih mest (ni posluha med delodajalci), ženske pa večinoma izpostavljajo probleme usklajevanja družine in službe (npr. neustrezen delovni čas, varstvo otrok).

 

Kot eno izmed ovir pri zaposlovanju navajajo tudi po njihovem mnenju previsoko denarno socialno pomoč, zaradi katere se zmanjšuje motivacija ljudi za delo.

Podobno menijo tudi strokovnjaki, katerih mnenja so zajeta v spletni anketi, ki je potekala v drugem delu študije. K sodelovanju so povabili približno 200 strokovnjakov, ki se ukvarjajo z navedenimi ranljivimi skupinami. Na anketo jih je odgovorilo 67 (ZRSZ, CSD, drugi javni zavodi, nevladne organizacije, dobrodelne organizacije, cerkvene organizacije, zasebna podjetja in zavodi, ljudske univerze).

Tudi oni med sistemskimi vrzelmi pri vključevanju ranljivih skupin na trg dela izpostavljajo nesorazmerje med višino denarne socialne pomoči in minimalne plače, poleg tega pa izpostavljajo še manko spodbud za vključevanje ranljivih skupin na trg dela, potrebo po krepitvi že obstoječih spodbud za vključevanje ranljivih skupin na trg dela (učne delavnice, spodbude za zaposlovanje oseb iz učnih delavnic, ukrep usposabljanja na delovnem mestu, socialno aktivacijo). Javna dela so dobra oblika, vendar ima premalo ljudi možnosti vključitve ali ponovne vključitve.

Izpostavili so tudi pomanjkanje ali nepripravljenost delodajalcev, ki bi sprejeli osebe z omejenimi zmožnostmi, in predvsem odsotnost individualnega pristopa pri obravnavi iskalcev zaposlitve.

Težave pri zaposlovanju, ki jih omenjajo strokovnjaki, v veliki meri sovpadajo s tistimi, o katerih poročajo tudi osebe same: šibka socialna mreža, težave z zdravjem, pomanjkanje denarja, strah pred lastno prihodnostjo, zadolženost, osamljenost, neustrezne veščine za vstop na trg dela, nestrukturiran vsakdanjik, neustrezna ponudba delovnih mest.

 
Kje se skrivajo rešitve za pomoč dolgotrajno brezposelnim?

Med potrebnimi vrstami pomoči strokovnjaki navajajo: motiviranje in vodenje, psihosocialna podpora, reševanje stanovanjske problematike, individualna pomoč, pomoč v obliki prevozov, uvajanje v konkretno delo, krepitev samozavesti, učenje kompetenc, zaposlitveni treningi ipd.

 

Strokovnjaki iz mreže Karitas vidijo rešitev predvsem v socialnem vključevanju, saj zaznavajo, da je to primarna potreba ciljnih skupin. V Celju izvajajo program Socialno vključevanje ranljivih oseb v prostovoljstvo. Trenutno so v iskanju rešitve, kam usmeriti ljudi, ki zaključijo ta program, niso pa še zreli/konkurenčni za vključitev na klasičen trg dela.

Pri tem kot možne rešitve strokovnjaki navajajo prilagojene oblike dela, kot so krajši delovni čas, postopno uvajanje daljšega, delo enkrat na teden in po avstrijskem modelu tudi osebno spremljanje oseb (case management).

 

Poleg same zaposlitve so pri zaposlovanju posebej pomembne še novo pridobljena samozavest, družbeno priznanje in občutek, da prispevaš v skupnosti.

Organizatorji delavnice se strinjajo, da je pri odnosu delodajalec – iskalec zaposlitve pomembno, da delodajalec, oziroma odgovorni za zaposlitev, ne pristopa v zaposlitveni razgovor s predsodki do kandidata in da ni vnaprej »odločen« katerega bo izbral (je prestar, je invalid, itd.). Prav je, da pusti kandidatu za delo, da »spregovori« in da ga sliši – lahko bi rekli, da ga začuti. Mnenje organizatorjev je, da le tako lahko pride do odločitve, ki ne temelji na predsodkih, temveč na dejstvu, da delodajalec vidi v dolgotrajno brezposelni osebi željo in odločitev po spremembi ter pripravljenost za razvijanje svojih talentov na drugih področjih.

  

Pomembna je odločitev za opravljanje dela, ki me bo kot delavca veselilo in ne le odločitev za določeno delo zgolj zaradi ekonomskega preživetja in odločitev za spremembe. Le ob takšnem odnosu do dela lahko oseba naredi tudi preskok in vidi dlje kot le do meje svojega trenutnega pogleda »kaj želi delati«, npr. zaradi pridobljene izobrazbe.

Podrobnejšo predstavitev, kaj so ugotovili udeleženci delavnice, si lahko pogledate v video zapisu dela delavnice, kjer so poročali o delu skupin (link https://youtu.be/bZDrhreWfzk).

 

Kaj si obetajo od projekta INVOLVED?

Projekt INVOLVED ima za cilj vzpostaviti mrežo organizacij Caritas na območju Alpe-Adria, razvijati inovativne pristope socialnega vključevanja preko zaposlitvenih ukrepov za osebe, ki jih ogrožata oddaljenost od trga dela in družbe in izvesti konkretne ukrepe zaposlovanja v smislu spremljanega prostovoljskega angažmaja.

Z novimi oblikami zaposlitve želijo ciljnim skupinam omogočiti sodelovanje v skupnosti, vsakodnevnem družbenem življenju, pomagati pri pridobivanju veščin in krepitvi njihove lastne vrednosti.

Nove pristope lahko razvijajo tudi na podlagi čezmejne izmenjave izkušenj, med Slovenijo in Avstrijo. Izmenjava med organizacijami Karitas omogoča prenos strokovnega znanja in izkušenj. Na podlagi izmenjave izkušenj med zaposlenimi različnih organizacij so strokovnjaki dobili nov vpogled v področje različnih načinov in uspešnih praks iz obeh držav.

Slovenske organizacije so se za izkušnjami ozrle na avstrijsko stran, kjer imajo že dolgoletne izkušnje pri izvajanju zaposlitvenih projektov, vključno z ustvarjanjem delovnih mest na sekundarnem (drugem) trgu dela. V nasprotju s klasičnim, primarnim trgom dela, tako imenovani sekundarni trg dela v Avstriji sestavljajo delovna mesta, ki so ustvarjena s pomočjo javnih sredstev. Njegov glavni cilj je podpirati ljudi, ki se trenutno še ne morejo vključiti na redni trg dela, da bi lahko vanj ponovno vstopili. Sekundarni trg dela je zato pomemben del aktivne politike trga dela v Avstriji.

Vabljeni, da si ogledate video predstavitev sekundarnega trga dela (link https://youtu.be/qqpdQIdSX8U).

 

Kot primer dobre prakse so predstavili program SPAR-Markt, ki ga izvajajo v Avstriji. Ta projekt združuje dva pristopa: spremljanje dolgotrajno brezposelnih (pretežno žensk in oseb nad 50 let) s ciljem, da bi se v 8 mesecih šolanja usposobili za poklic prodajalca, se specializirali na določenih delovnih mestih v trgovini ter se po času šolanja polno zaposlili v mreži SPAR oz. kje drugje na področju storitve trgovine.  Najpomembneje pri navedenem programu je spremljanje vključenih in redno zaposlenih (ključnih kadrov), ki vključuje redne tedenske sestanke s socialnim pedagogom – 12 ur/mesec.

Uspešnost programa: cilj je, da v 8 mesecih najdejo zaposlitev na t.i. prvem trgu. Rezultati: 40% vključenih dobi 92 dni po zaključku službo in jo obdrži (v mreži SPAR se jih zaposli kar 80%).

Sodelujoči v programu INVOLVED se strinjajo, da je v Sloveniji vredno razmisliti o razvoju bolj sistematične in dolgotrajnejše oblike pomoči brezposelnim: spremljanje vključenih in ključnih kadrov (npr. socialni pedagog), prilagoditev procesov in sistema dela ter graditev odgovornosti in zaupanja.

 

Za več informacij smo vam na voljo:

 

Več informacij o projektu in raziskavi na: https://www.karitas.si/involved in https://caritas-involved.eu/sk. Posnetek novinarske konference na https://youtu.be/bZDrhreWfzk.

To poročilo so pripravili organizatorji projekta in izvajalci delavnice Vključujmo izključene v okviru projekta INVOLVED, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj in se izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg:

Peter Tomažič - generalni tajnik, Danilo Jesenik Jelenc in Andreja Verovšek (vsi Slovenska karitas),

Saraja Špec in Helena Golob (Škofijska Karitas Celje),

Darko Bračun in Tjaša De Corti (Nadškofijska karitas Maribor),

Zlatko Gričnik, direktor Doma za starejše v Lenartu,

mag. Bernhard Sundl (Caritas Steiermark, Graz),

mag. Christina Staubmann (vodja projekta, Caritas Kärnten),

dr. Polona Dremelj, raziskovalka, strokovna sodelavka Inštituta RS za socialno varstvo in

moderator delavnice Matej Cepin (Socialna akademija).

Vabimo vas na delavnico Vključujmo tudi izključene, ki jo bomo izvedli v oblike e-seminarja. Delavnica je namenjena deležnikom, ki delamo z brezposelnimi osebami, ki se srečujejo še z vrsto pridruženih težav.
 
Delavnica je del aktivnosti mednarodnega projekta socialnega vključevanja INVOLVED, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj in se izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg ter povezuje tri slovenske in dve avstrijski Karitas.
 
Na delavnico, ki bo v četrtek, 18. 6. 2020, od 10.00 do 12.00 preko aplikacije ZOOM, se lahko prijavite tukaj: https://www.karitas.si/delavnica-vkljucujemo-tudi-izkljucene
 
 
Več o sami vsebini delavnice najdete v priloženem vabilu. Iskreno vabljeni in hvala za sodelovanje.
V sredo 10. junija 2020 ​smo s sodelavci pri mednarodnem projektu Interreg pripravili tiskovno video konferenco. Več si lahko preberete v nadaljevanju. Več tudi na tej povezavi: https://www.karitas.si/involved.
Na novinarski (video)konferenci smo predstavili mednarodni projekt INVOLVED. Projekt preko prostovoljskega udejstvovanja in inovativnih oblik zaposlitve pomaga težje zaposljivim pri vključevanju v družbo.

V Sloveniji imamo v letu 2020 na Zavodu za zaposlovanje 46.655 novo prijavljenih in 31.532 odjavljenih, od tega jih je zaposlitev našlo 23.970. To pomeni 8,0-odstotno brezposelnost (zadnji uradni podatek za marec 2020). Več kot polovico brezposelnih predstavljajo dolgotrajno brezposelni. Med njimi so tudi takšni, ki po več letih ne dobijo niti sezonskega ali priložnostnega dela za primerno plačilo, da bi se lahko preživljali. Vzroke za to in možne rešitve, zlasti v smislu inovativnih pristopov socialnega vključevanja, raziskujejo tri slovenske in dve avstrijski organizaciji mreže Karitas v mednarodnem projektu INVOLVED, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj in se izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg.

Na novinarski konferenci, ki je potekala 10. 6. 2020, so organizatorji predstavili svoje aktivnosti in opozorili na težaven položaj socialno izključenih, ki že dolgo iščejo (primerno) zaposlitev.

50-letni moški: »Za delo sem prestar, vsi so me že odpisali.«

 

Saraja Špec iz Škofijske Karitas Celje je predstavila primere oseb, ki težko dobijo delo. Med njimi je moški v starosti nad 50 let, ki je pred leti zaradi zdravstvenih težav izgubil službo, je samski, ima zelo šibko socialno mrežo, saj je s prenehanjem zaposlitve izgubil velik socialni krog. Nima več »socialnih povezav« za zagotovitev nove službe. Nad možnostmi nove zaposlitve je že precej obupan, saj kljub zaposlitvenim ukrepom, če je že vabljen na razgovor za službo, največkrat sliši odgovor delodajalca, da se bodo raje odločili za mlajšega, ali na zdravniškem pregledu dobi izvid, da je za delo nesposoben, kljub temu da nima statusa invalida. Kot posledica ponavljajočih zavrnitev so se pri njem postopoma pojavile težave v duševnem zdravju in anksioznost, ki jih je umirjal z alkoholom. Vse se je stopnjevalo do mere, ko so se pojavile še druge zdravstvene težave.

»Kako lahko opogumim tega gospoda, ki bi teoretično še lahko bil 10 do 15 let na trgu dela, a se mu je že usidrala miselnost, da je za delo prestar in so ga drugi že odpisali. Ali kako naj pomagam mami samohranilki s predšolskim otrokom, ki ne dobi dela samo v dopoldanskem času, ko je otrok v vrtcu,« se nemočno, tako kot drugi strokovni delavci iz dobrodelnih organizacij, sprašuje Saraja Špec.

Vse pogosteje se pojavljajo potrebe po nematerialnih oblikah pomoči

 

»Ne glede na družbeno in gospodarsko rast, se bomo vedno srečevali z ljudmi, ki ne bodo zadovoljili pogojev trga dela in standardov, ki jih določa. Okoli 30.000 ljudi v Sloveniji je trajno odvisnih od  pomoči Karitas, tudi ko gre gospodarstvu najbolje in je veliko možnosti za delo. Njihove težave so kompleksne, dolgotrajne in težko rešljive… Niso sicer sposobni za zaposlitev, so pa sposobni, da se vključijo v družbo, če jim damo priložnost«, predstavi okoliščine delovanja Slovenske karitas njen generalni tajnik Peter Tomažič.

»V zadnjih letih se vse pogosteje usmerjamo v nematerialne oblike pomoči, saj smo opazili porast osebnih stisk, med njimi tudi socialne izključenosti. Aktualen ‘Program Socialnega vključevanja ranljivih oseb’ v prostovoljstvo je za marsikoga na Celjskem pomembna prelomnica. Preko njega skozi druženje ponovno pridobi dostojanstvo. Pridobi nove socialne stike, občutek koristnosti ob delu, občutek sprejetosti in zmanjšanje občutka osamljenosti,« dodaja Saraja Špec.

S podobnimi primeri se srečujejo tudi v Nadškofijski karitas Maribor, kjer iščejo priložnosti za dolgotrajno brezposelne s prostovoljskim vključevanjem. Z rednim spremljanjem in opolnomočenjem socialno izključenih predstavnikov ranljivih skupin jim pomagajo pri postopni vključitvi oz. pri vstopu na trg dela.

Darko Bračun, generalni tajnik, pove: »Nujno potrebno je razlikovati med pojmoma delo in zaposlitev. Delo je vrednota. Kadar zaposlitev ni možna, iščemo druge primerne oblike dela, tudi prostovoljskega. Naše izkušnje kažejo, da posameznik preko prostovoljstva postopoma dobi občutek pripadnosti, spozna nove ljudi, dobi veselje do opravljanja določene vrste dela, vzpostavi delovne navade, ponovno začuti, da je pomemben za okolico s svojim delovnim vložkom ter na ta način tudi osebnostno raste.«

Projekt Involved

 

Danilo Jesenik Jelenc, projektni sodelavec iz Slovenske karitas, pojasni: »Projekt smo poimenovali INVOLVED, kar pomeni ‘vključeni’. Naše aktivnosti so usmerjene v vključevanje najbolj ranljivih skupin. Zato posebno pozornost namenjamo dolgotrajno brezposelnim s težavami v duševnem zdravju, zasvojenim, brezdomnim in ženskam, ki so žrtve nasilja.«

Projekt INVOLVED preko prostovoljskega udejstvovanja in inovativnih oblik zaposlitve pomaga težje zaposljivim pri vključevanju v družbo. V Sloveniji so ga Slovenska karitas, Nadškofijska karitas Maribor in Škofijska Karitas Celje pričeli izvajati v jeseni 2018 na povabilo Caritas Kärnten iz Avstrije (vodilni partner). Peti partner je Caritas Steiermark.

Mag. Christina Staubmann, vodja projekta, ki deluje v Celovcu pri Caritas Kärnten, je povedala: »Ljudje potrebujejo delo in želijo delati. Ne gre samo za materialno varnost, ampak za potrebo in občutek, da nekaj prispevajo in dan preživijo “smiselno”. Zato organizacije Karitas v Avstriji nenehno raziskujemo inovativne oblike zaposlitev. Pri ustvarjanju delovnih mest imamo dobre izkušnje s t.i. drugim (sekundarnim) trgom dela. Za razliko od klasičnega (prvega) trga dela, ta trg sestavljajo delovna mesta, ki so ustvarjena s pomočjo javnih sredstev. Njihov glavni cilj je podpirati prikrajšane in jih usposobiti, da (ponovno) vstopijo na redni trg dela.«

Medregionalna študija pokazala šibkost socialnih mrež dolgotrajno brezposelnih

 

Vsi projektni partnerji skupaj so izvedli medregionalno študijo, ki podrobno opiše težave, s katerimi se srečujejo dolgotrajno brezposelni. V Sloveniji so z njimi opravili 32 intervjujev in izvedli spletno anketo med 99 strokovnimi sodelavci iz podobnih organizacij.

Dr. Polona Dremelj, raziskovalka, strokovna sodelavka Inštituta RS za socialno varstvo, je na kratko predstavila nekaj ključnih podatkov raziskave, ki bodo podrobneje predstavljeni na delavnici prihodnji četrtek: »Med dolgotrajno brezposelnimi so ljudje, ki nimajo socialne mreže ali pa je ta izredno šibka, se srečujejo s težavami v duševnem zdravju in trpijo za pomanjkanjem smisla in izgubo upanja. Potrebujejo več motiviranja, psihosocialne podpore, vodenja in celostne oblike pomoči.«

V iskanju rešitev

 

»Na spletni delavnici, ki bo 18. 6. 2020, ob 10. uri, bomo preko diskusije osvetlili problem podpore osebam, ki so težje zaposljive zaradi raznovrstnih težav. Predstavili bomo pomemben segment avstrijske politike trga dela; projektni sodelavec iz Gradca nam bo s primerom ponazoril delovanje sekundarnega trga dela. Na delavnici bomo iskali odgovore na vprašanje, kateri deležniki bi morali biti vključeni v proces oz. kdo bi moral stopiti skupaj, da bi socialno šibkim omogočili kar se da dobro in njim prilagojeno vključitev na trg dela,« je povabila Tjaša De Corti iz Nadškofijske karitas Maribor.

»Raziskovanje in upoštevanje potreb ranljivih skupin, povezovanje med strokovnjaki in sodelovanje različnih organizacij lahko poda odgovore in vodi v razvoj novih oblik ponudbe dela,« je povzel namen projekta Danilo Jesenik Jelenc. Darko Bračun je dodal: »Morda je prvi korak prostovoljsko delo, skrajšan delovni čas, sezonsko delo. Gotovo pa bi za osebe s težavami v duševnem zdravju, zasvojene, brezdomne in ženske, ki so žrtve nasilja, ki jih zaznavamo kot še posebej ranljive, bilo potrebno sistemsko razviti ciljni populaciji ustrezno obliko delovno-pravne ureditve – t.i. delovno rehabilitacijo in trg dela, kot jih poznamo za invalidne osebe.«

Organizatorji za vse zainteresirane zaposlovalce, svetovalce in humanitarne delavce pripravljajo spletno delavnico, ki bo v četrtek, 18. 6. 2020 ob 10. uri. Prijave že zbirajo na https://www.karitas.si/delavnica-vkljucujemo-tudi-izkljucene.

Pri projektu Involved se nas je nekaj sodelavk v času od 30. 9. do 8. 11. 2019 udeležilo procesa usposabljanja – šolanja za izvajanje intervjujev pri raziskavi, ki jo pripravljamo v okviru projekta. Raziskava bo vsebovala skupno 64 intervjujev. 32 intervjujev bodo izvajali avstrijski projektni partnerji in skupno 32 slovenski projektni partnerji. Z veseljem vam sporočamo, da smo 22. 11. 2019 zaključile z izvajanjem zadnjega intervjuja izmed enajstih in ga predale v obdelavo raziskovalki. Najlepša hvala vsem sodelujočim!
 
V pričakovanju rezultatov…
sporočilo_na_vratih.jpg
vabilo za sodelovanje v intervjuju.jpg
Pri projektu Involved smo bili na izmenjavi sodelavcev na Koroški Karitas – Caritas Kärnten od 30. 7.-1.8. 2019.
Pri projektu Involved smo v torek, 27. 8. 2019 na ŠKC pripravili izmenjavo za dve sodelavki s Caritas Steiermark (Karitas Štajerska) in dve sodelavki s Caritas Kärnten (Karitas Koroška). Prav tako pa smo se tudi mi udeležili tridnevne (od 26.-28.8. 2019) izmenjave na Štajerski Karitas.
interreg_si-at_logo.png
Logo_INVOLVED_farbe.jpg

© 2015-2020 Škofijska Karitas Celje.  Fotografije: Škofijska Karitas Celje, Aleš Umek in Rok Mihevc

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now